Organizacijo konference in sestanka je pripravila Slovaška zveza protifašističnih borcev pod vodstvom ing. Pavla Sečkarja in dr. Juraja Drotárja.

 

Aktivno je na sestankih sodeloval tudi dr. Branislav Ondruša tajnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Slovaške.

 

Sestanka so se udeležili predstavniki društev in organizacij: ing. Pavel Sečkar, dr. Juraj Drotár, Slovaška, ing. Jiřy Prokop in Emil Sneberg, Češka,  Józef Sowa, Poljska, Inna Pavlovna Harlamova in Oleg  Harlamov, Rusija, Markiian Demydov in Nadija Slesarewa, Ukrajina, Milinko Čekić in Slavko Milanović, Srbija, Gregor Kaplan in prof. Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Ruska delegacija je imela pooblastila za zastopanje stališč Belorusije in Estonije, Slovenija pa pooblastila Jožeta Partla iz Avstrije in Vera Papež Adamič iz Bosne in Hercegovine.

 

Z vključitvijo še Belorusije in Estonije v Mednarodni odbor se je število članov vseh društev in organizacij leta 2013 povečalo na 850.000 žrtev fašizma in nacizma.

Na sestanku v Bratislavi je bilo sprejetih precej sklepov, navajamo nekatere.

 

Narediti je treba vse možno, da bi v mednarodni odbor uvrstili še druge organizacije in društva, ki vključujejo žrtve druge svetovne vojne.

 

Na sestanku v Bratislavi je bila sprejeta vsebina za javno pismo – resolucija za predsednika evropskega parlamenta in predsednike evropskih držav. Pismo so podpisale vse delegacije na sestanku.

 

Dogovorjeno je bilo, da bodo vse organizacije prispevale še fotografije in publikacije za Evropski muzej o nasilju fašizma in nacizma, ki nastaja na gradu Rajhenburg, v Sloveniji.

 

Sprejet je bil sklep, da bodo vse organizacije in društva, vključena v Mednarodni odbor, pripravila obeležja in prireditve ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva.

Na sestanku v Pragi leta 2015 pa bo dogovorjen vrstni red sestankov Mednarodnega odbora v naslednjih letih.

 

Ker traja mandat članov Mednarodnega odbora štiri leta, predsednika in podpredsednikov pa dve leti, so bile na sestanku v Bratislavi tudi volitve za prihodnja štiri oziroma dve leti.

 

         Za člane Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945  so bili izvoljeni naslednji:

 

ing. Pavel Sečkar, Slovaška,

dr. Juraj Drotár, Slovaška,

ing. Jiřy Prokop, Češka,

Emil Sneberg, namestnik, Češka, 

Józef Sowa, Poljska,

Leonid Sinegribov Kirillovich, Rusija

Inna Pavlovna Harlamova, namestnica, Rusija,

Markiian Demydov, Ukrajina,

Nadija Slesarewa, namestnica, Ukrajina,

Milinko Čekić, Srbija,

Slavko Milanović, namestnik, Srbija,

Gregor Kaplan, namestnik, Slovenija,

prof. Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Za predsednico Mednarodnega odbora je bila izvoljena Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Za podpredsednike so bili izvoljeni:

ing. Jiří Prokop, prvi podpredsednik, Češka,

Józef Sowa, Poljska,

Markiian Demidov, Ukrajina.

 

Za tajnika pa je bil izvoljen Gregor Kaplan, Slovenija.

 

V tej brošuri objavljamo samo del gradiva, ki smo ga obravnavali na sestanku v Bratislavi. Žal tudi nismo mogli objaviti bogatih razprav udeležencev na sestanku in opis kulturnega programa in druženja na zaključnem sestanku v muzeju.

 

Objavljeno pa je pismo poslano Evropski uniji in predsednikom evropskih držav, in doslej prispeli odgovori na to pismo iz Evropske unije: iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske, Monaka, Luksemburga, Španije in Slovaške.  

 

Objavljeni sta tudi pismo iz Mednarodne zveze za spomin na holokavst, ki so ga poslali kot odgovor na našo zahtevo, da naj pod pojmom holokavst pojmujejo tudi genocidno politiko do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, in pismo Yorgosa Mitraliasa iz Grčije, ki je pripravil Evropski antifašistični manifest in napovedal kongres proti fašizmu in nacizmu.

 

Ivica Žnidaršič, prof.

predsednica

Mednarodnega odbora