EUROPEAN EXILE New webpage http://www.eu-eric.eu http://www.eu-eric.eu Sestanek Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945 v Avstriji 2017 Sestanek Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945
23. september 2017, Avstrija, Ludmannsdorf/Bilčovs (15 km od Klagenfurt–Celovca).

Brošura

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/143.html
Zasedanje Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev v Beogradu, 20.-23. oktobra 2016 Skladno s pravili, sprejetimi na konferenci in sestanku 4. junija 2010 v Ljubljani, da se sestanki Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945 organizirajo vsako leto v drugi državi članici, bo sestanek tega odbora v letu 2016 potekal 21. in 22. oktobra 2016 v Beogradu.

Vabilo vsem članom Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945


Program aktivnosti

Govor Ivice Žnidaršič,
predsednice Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945

Govor dr. Juraja Drotarja (Slovaška) je objavljen na angleških spletnih straneh

Mag. Gregor Kaplan, Slovenija
Vojna škodi v Sloveniji med drugo svetovno vojno in urejanje pravic


Pristopna izjava za vključitev Mednarodnega odbora v Evropski inštitut spomina na holokavst

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/141.html
Konferenca Mednarodnega odbora v Bratislavi

Organizacijo konference in sestanka je pripravila Slovaška zveza protifašističnih borcev pod vodstvom ing. Pavla Sečkarja in dr. Juraja Drotárja.

 

Aktivno je na sestankih sodeloval tudi dr. Branislav Ondruša tajnik Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Slovaške.

 

Sestanka so se udeležili predstavniki društev in organizacij: ing. Pavel Sečkar, dr. Juraj Drotár, Slovaška, ing. Jiřy Prokop in Emil Sneberg, Češka,  Józef Sowa, Poljska, Inna Pavlovna Harlamova in Oleg  Harlamov, Rusija, Markiian Demydov in Nadija Slesarewa, Ukrajina, Milinko Čekić in Slavko Milanović, Srbija, Gregor Kaplan in prof. Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Ruska delegacija je imela pooblastila za zastopanje stališč Belorusije in Estonije, Slovenija pa pooblastila Jožeta Partla iz Avstrije in Vera Papež Adamič iz Bosne in Hercegovine.

 

Z vključitvijo še Belorusije in Estonije v Mednarodni odbor se je število članov vseh društev in organizacij leta 2013 povečalo na 850.000 žrtev fašizma in nacizma.

Na sestanku v Bratislavi je bilo sprejetih precej sklepov, navajamo nekatere.

 

Narediti je treba vse možno, da bi v mednarodni odbor uvrstili še druge organizacije in društva, ki vključujejo žrtve druge svetovne vojne.

 

Na sestanku v Bratislavi je bila sprejeta vsebina za javno pismo – resolucija za predsednika evropskega parlamenta in predsednike evropskih držav. Pismo so podpisale vse delegacije na sestanku.

 

Dogovorjeno je bilo, da bodo vse organizacije prispevale še fotografije in publikacije za Evropski muzej o nasilju fašizma in nacizma, ki nastaja na gradu Rajhenburg, v Sloveniji.

 

Sprejet je bil sklep, da bodo vse organizacije in društva, vključena v Mednarodni odbor, pripravila obeležja in prireditve ob 70. obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom in 70. obletnici vrnitve iz izgnanstva in begunstva.

Na sestanku v Pragi leta 2015 pa bo dogovorjen vrstni red sestankov Mednarodnega odbora v naslednjih letih.

 

Ker traja mandat članov Mednarodnega odbora štiri leta, predsednika in podpredsednikov pa dve leti, so bile na sestanku v Bratislavi tudi volitve za prihodnja štiri oziroma dve leti.

 

         Za člane Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945  so bili izvoljeni naslednji:

 

ing. Pavel Sečkar, Slovaška,

dr. Juraj Drotár, Slovaška,

ing. Jiřy Prokop, Češka,

Emil Sneberg, namestnik, Češka, 

Józef Sowa, Poljska,

Leonid Sinegribov Kirillovich, Rusija

Inna Pavlovna Harlamova, namestnica, Rusija,

Markiian Demydov, Ukrajina,

Nadija Slesarewa, namestnica, Ukrajina,

Milinko Čekić, Srbija,

Slavko Milanović, namestnik, Srbija,

Gregor Kaplan, namestnik, Slovenija,

prof. Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Za predsednico Mednarodnega odbora je bila izvoljena Ivica – Ivanka Žnidaršič, Slovenija.

 

Za podpredsednike so bili izvoljeni:

ing. Jiří Prokop, prvi podpredsednik, Češka,

Józef Sowa, Poljska,

Markiian Demidov, Ukrajina.

 

Za tajnika pa je bil izvoljen Gregor Kaplan, Slovenija.

 

V tej brošuri objavljamo samo del gradiva, ki smo ga obravnavali na sestanku v Bratislavi. Žal tudi nismo mogli objaviti bogatih razprav udeležencev na sestanku in opis kulturnega programa in druženja na zaključnem sestanku v muzeju.

 

Objavljeno pa je pismo poslano Evropski uniji in predsednikom evropskih držav, in doslej prispeli odgovori na to pismo iz Evropske unije: iz Anglije, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Nizozemske, Monaka, Luksemburga, Španije in Slovaške.  

 

Objavljeni sta tudi pismo iz Mednarodne zveze za spomin na holokavst, ki so ga poslali kot odgovor na našo zahtevo, da naj pod pojmom holokavst pojmujejo tudi genocidno politiko do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno, in pismo Yorgosa Mitraliasa iz Grčije, ki je pripravil Evropski antifašistični manifest in napovedal kongres proti fašizmu in nacizmu.

 

Ivica Žnidaršič, prof.

predsednica

Mednarodnega odbora 

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/140.html
Vabilo na konferenco Mednarodnega odbora v Pragi Dragi in spoštovani člani Mednarodnega odbora!

Vljudno vabljeni na Konferenco Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 – 1945, ki bo na Češkem v Pragi,

od 15. maja do 17. maja 2015.


Program konference


Petek 15. maj 2015

Prihod udeležencev do 18. ure, nastanitev v Hotelu DAP

19.00 večerja v hotelu DAP (House of army, Vítězné náměstí 4, metro postaja Dejvická)

 

Sobota 16. maja 2015

7.30 – 8.30

 

8.30

 

 

 

 

 

9.00

 

 

 

10.00 -10.30

 

10.30

 

 

11.00 – 12.30

 

12.30 – 13.30

 

13.30 – 14.00

 

 

14.30

 

19.00

zajtrk v hotelu DAP

 

odprtje in pozdravni govor predsednika Kroga državljanov ČR, ki so bili izgnani iz obmejnih območij v letu 1938, Ing. Jiří Prokop

Organizacijska navodila h programu Emil Šneberg, član Mednarodnega odbora

 

poročilo prof. Ivice Žnidaršič, predsednice o aktivnostih Mednarodnega odbora. Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma na gradu Rajhenburg

 

odmor za kavo

 

predlog osnutka za European shoa legacy institute (skrbi za vse žrtve nacizma), ki ga je pripravil Jiří Prokop

 

govori in razprave udeležencev

 

kosilo

 

sprejem sklepov in dogovor o sestankih Mednarodnega odbora v naslednjih letih

 

obisk gradu v Pragi

 

uradna večerja

 

Nedelja 17. maja

7.30 – 8.30

 

8.30

 

10.00 – 15.00

 

15.30 

zajtrk v hotelu DAP

 

odhod v Theresienstadt

 

polaganje vencev (ceremonija)

 

odhod v Prago ter odhod udeležencev

 

 

Vljudno prosimo, da sporočite, kako in kdaj boste prišli v Prago (letališče, železniška postaja).

Prosimo, da pošljete vaše govore v svojem jeziku, angleščini in ruščini do 25. aprila 2015 (e-mail: jiri.prokop40@seznam.cz) ter ne pozabite štampiljke vaše organizacije.

S prijaznimi pozdravi!

 

 

Ivica Žnidaršič prof., predsednica Mednarodnega odbora

Ing. Jiří Prokop, predsednik Kroga državljanov ČR izgnanih iz obmejnih območij v letu 1938

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/139.html
Javno pismo predsednikom evropskih držav in voditeljem Evropske unije No.: 23 /2014 Date: 29. 9 . 2014

 

Spoštovani gospod

 

Želim vas obvestiti, da je bilo 19. in 20. septembra 2014 zasedanje Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev nacizma in fašizma v letih 1920 --- 1945, na Slovaškem v Bratislavi. Na tem zasedanju ki se ga je udeležilo 11 društev in organizacij iz evropskih držav (Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Ukrajine, Rusije, Belorusije, Estonije, Avstrije, Srbije ter Bosne in Hercegovine), smo sprejeli tudi javno pismo za predsednike evropskih držav in voditelje Evropske unije. Pismo so podpisali vodje delegacij na zasedanju. V prilogi Vam pošiljamo to pismo z željo, da ga preberete in nam sporočite svoje mnenje glede naših pobud. Vaš odgovor bomo obravnavali na naslednjem zasedanju Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma, ki bo 16. in 17. maja 2015 na Češkem, v Pragi. Za odgovor se Vam že vnaprej zahvaljujemo in Vas z vsem spoštovanjem lepo pozdravljamo.

 

Ivica Žnidaršič,

prof. predsednica Mednarodnega odbora

 

Javno pismo predsednikom evropskih držav in voditeljem Evropske unije

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/138.html
Zasedanje mednarodnega odbora v Bratislavi Program zasedanja

mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920–1945

 

 

V petek, 19.9.2014:

Ob 9.00 - Dobrodošlica predsednika Slovaške zveze protifašističnih borcev

                 ing. Pavla Sečkarja, PhD.

              - Organizacijske smernice zasedanja in fakultativni program dr. Juraj Drotar, član

                  mednarodnega odbora

 

ob 9.15 – Otvoritev delovnega dela zasedanja

              - Poročilo o delovanju Mednarodnega odbora prof.Ivica Žnidaršič,

                 predsednica Mednarodnega odbora

 

 

od 10.00 do 10.30 Odmor

 

 

ob 10.30 a) Poročila in informacije članov in članic Mednarodnega odbora o dejavnost posameznih organizacij pri izvajanju sklepov
                   prejšnjega sestanka

 

ob 11.30 b) Skrb za socialno varnost izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma

                   v letih1920-1945

 

ob 12.30 c) Priprave na proslave 70. obletnice zmage nad fašizmom in

                   nacizmom v letu 2015

 

ob 13.00 d) Razprava o predstavljenih poročilih in referatih

 

 

ob 14.15 ure: Kosilo

 

 

ob 15.00 - Volitve članov odbora in predsedstva Mednarodnega odbora

ob 16.00 - Sprejem pisma za predseednike evropskih držav o skrbi za žrtve vojn in uveljavljanje njihovih pravic

ob 16.30 - Sprejem resolucije proti aktivnostim fašističnih in nacističnih organizacij v Evropi

ob 17.00 - Sprejem sklepov

ob 18.00 - Zaključek delovnega dela zasedanja

 

ob 19.15 Slavnostna večerja

 

Sobota, 20. 9. 2014:

od 10.00-12.00 - Bilateralni pogovori

Po12.00. uri odhod udeležencev konference in sestanka.

 

Člani Mednarodnega odbora morajo svoje referate in nastope pripraviti v pisni obliki v materinem jeziku in v angleškem ter ruskem jeziku ter jih pošljejo do 1. 9. 2014.

 

S spoštovanjem in lepimi pozdravi!

 

Dr. Juraj Drotar                                                                         

član Mednarodnega odbora iz Slovaške       

 

 

Ivica Žnidaršič, prof.

predsednica                                                                                                                                                 

Mednarodnega odbora

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/137.html
Vabilo za sestanek v Moskvi Vabilo na sestanek Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920-1945, ki bo v Rusiji, v Moskvi

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/136.html
Ivica Žnidaršič ob otvoritvi razstave Društva izgnancev Slovenije 1941–1945, 9. oktobra 2012, v Banski Bystrici na Slovaškem 9. oktober 2012 Ni slučaj, da smo pripeljali razstavo tudi na Slovaško, saj s Slovaško Zvezo protifašističnih borcev in predsednikom ing. dr. Pavlom Sečkarjem in dr. Jurajem Drotarjem že dalj časa dobro sodelujemo. Oba sta bila na prvem evropskem kongresu izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma in na Mednarodni konferenci o skrbi za žrtve fašizma in nacizma, ki smo jo organizirali 4. junija 2010 v Ljubljani. Iz referatov gospoda dr. Sečkarja in dr. Drotarja, smo podrobno izvedeli o zgodovinskih dogodkih v vaših krajih med drugo svetovno vojno in tudi, kako je vaša država urejala pravice žrtev nacizma.

 

Dragi prijatelji, spoštovani visoki gostje in vsi udeleženci, ki ste prišli na odprtje razstave o izgonu Slovencev in nasilju nad drugimi slovanskimi narodi med drugo svetovno vojno, lepo vas pozdravljam v imenu Mednarodnega odbora izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma in Društva izgnancev Slovenije 1941 – 1945.

Posebej pozdravljam:
Predsednika Slovaške Zveze protifašističnih borcev ing. dr. Pavla Sečkarja in dr. Juraja Drotarja.
Lepo pozdravljam direktorja Muzeja Slovaške narodne vstaje, dr. Stanislava Mičeva ter slovenskega veleposlanika na Slovaškem mag. Stanislava Vidoviča, ki bo danes tudi odprl razstavo.

Zahvaljujem se Slovaški Zvezi protifašističnih borcev in Muzeju Slovaške narodne vstaje v Banski Bystrici, da so organizirali in dali možnost ter prostor za postavitev razstave, ki bo danes odprta.

Ni slučaj, da smo pripeljali razstavo tudi na Slovaško, saj s Slovaško Zvezo protifašističnih borcev in predsednikom ing. dr. Pavlom Sečkarjem in dr. Jurajem Drotarjem že dalj časa dobro sodelujemo. Oba sta bila na prvem evropskem kongresu izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma in na Mednarodni konferenci o skrbi za žrtve fašizma in nacizma, ki smo jo organizirali 4. junija 2010 v Ljubljani. Iz referatov gospoda dr. Sečkarja in dr. Drotarja, smo podrobno izvedeli o zgodovinskih dogodkih v vaših krajih med drugo svetovno vojno in tudi, kako je vaša država urejala pravice žrtev nacizma.

Dobro nam je poznana tudi dejavnost Muzeja Slovaške narodne vstaje, saj je bila delegacija našega društva septembra 2010 na vašem kongresu ''tolerance''. Našo delegacijo je vodil Gregor Kaplan, ki je danes tudi tukaj z nami. Tedaj je bila sprejeta v tem Muzeju pomembna listina o nadaljnjem sodelovanju pri razvoju arhivske in muzejske dejavnosti vezane na nasilje v drugi svetovni vojni.

Prvič smo se srečali na simpoziju v Pragi 2007, ki ga je organiziralo Društvo izgnanih Čehov ob nemško-češki meji leta 1938.

Že na simpoziju v Pragi smo predlagali, da se ustanovi Mednarodni odbor izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 – 1945, ki bi skrbel za ohranjanje zgodovinskih dejstev in uveljavljanju pravic žrtev fašizma in nacizma. Doslej smo v Evropi imeli le odbore za posamezna koncentracijska taborišča, sedaj pa imamo mednarodni odbor za povezovanje takih žrtev fašizma in nacizma, kot smo bili izgnanci, prisilni delavci in begunci. To je velik dosežek, saj smo sedaj močnejši v prizadevanjih, da se ob svetovni krizi položaj žrtev fašizma in nacizma ne bi poslabšal.

Mednarodni odbor, ki smo ga ustanovili na prvem evropskem kongresu se je že nekajkrat sestal. Po pravilih tega odbora se sestaja vsako leto v drugi državi, letos smo se sestali 14. in 15. septembra 2012 v Kijevu, kjer so vse delegacije podpisale pismo, ki smo ga poslali Hermanu Van Rumpyu, predsedniku sveta Evrope in sprejeli deklaracijo namenjeno vsem predsednikom evropskih držav, s priporočilom, naj storijo več proti nastajanju novih fašističnih in nacističnih organizacij, naj bolj poskrbijo za žrtve fašizma in nacizma, naj ne dovolijo spreminjati zgodovine in naj vplivajo, da bo zlasti Nemčija poravnala vojno škodo, ki jo je povzročila med drugo svetovno vojno.

V letu 2013 je na vrsti za organiziranje sestanka Mednarodnega odbora vaša država oziroma Slovaška Zveza protifašističnih borcev in veselimo se srečanja prihodnje leto.

Prav zaradi poskusov spreminjanja in potvarjanja zgodovine, je pomembno, da se društva in organizacije s sorodno usodo in trpljenjem, povezujemo in ohranjamo aktivni zgodovinski spomin na strahote, ki so jih izvajali fašistični in nacistični sistemi med drugo svetovno vojno in da v svet pošiljamo pobude, da se kaj takega ne bo več ponovilo.

V zgodovinskih učbenikih v evropskih državah premalo piše o genocidni politiki do slovanskih narodov med drugo svetovno vojno.

Da se ta vprašanja pristransko obravnavajo tudi v Evropski uniji, je dokaz, da so za dan o Evropski zavesti in totalitarizmu proglasili, 23. avgust 1939, ne pa datum izdaje, ko so 29. septembra 1938 Angleži in Francozi s Hitlerjem podpisali sporazum o zasedbi Sudetov ali pa kak drug datum, ki bi opredeljeval vse oblike nasilja.

Sedaj 23. avgust iz leta 1939, ko sta Stalin in Hitler podpisala sporazum o nenapadanju, v nekaterih državah, tudi v Sloveniji, zreducirajo zgolj na spomin na žrtve ''komunističnega totalitarizma''.

Kaj smo pretrpeli Slovenci boste delno videli na razstavi.

Slovence so kot prve množične žrtve nacizma s 140 vlakovnimi transporti vozili na tuje kot živino, jih zaprli v izgnanska taborišča in jih imeli za sužnje. Med njimi je bilo izgnanih tudi 20.000 slovenskih otrok do 10 let starosti. Med njimi sem bila tudi jaz osebno. V nobeni vojni, do druge svetovne vojen, niso bili tako kruto in neposredno prizadeti otroci in izvajano nasilje nad njimi, vendar je o tem v zgodovinskih knjigah malo napisano.

Na razstavi je predstavljeno fašistično in nacistično nasilje tudi nad drugimi slovanskimi narodi: Slovaki, Čehi, Poljaki, Rusi, Ukrajinci, Hrvati in Srbi. Podatki o tem nasilju so grozljivi.

Podatki in fotografije o genocidni politiki fašistov in nacistov do drugih slovanskih narodov so bili izbrani ob pripravah na prvi evropski kongres izgnancev in beguncev žrtev fašizma in nacizma v letih 1920 – 1945 in ob pripravah Mednarodne konference o skrbi za izgnance, begunce in prisilne delavce. Sorodna društva iz Evrope so bila naprošena, da prinesejo s seboj slikovni material in knjige o fašističnem in nacističnem nasilju nad njimi. Zbrano gradivo bomo posrdovali za Evropski muzej žrtev fašizma in nacizma, ki bo nastal na gradu Rajhenburg, kjer je že muzej o Slovenskih izgnancih.

Zbiranje in ohranjanje spominov o genocidni politiki do Slovencev in drugih slovanskih narodov se nam zdi pomembno zaradi ponovnih pojavov fašizma in nacizma ter drugih oblik rasizma, da bi mlade generacije več vedele o zločinskosti teh sistemov. Da vedo premalo, je dejstvo.

To govorijo tudi rezultati britanske raziskave med šolarji in mladino, ki je zajela več tisoč mladih do 15 leta starosti. Po tej anketi vsak dvajseti šolar v Veliki Britaniji misli, da je bil Hitler nogometni trener. Vsak šesti najstnik verjame, da je bil Auschwitz tematski park. Vsak dvajseti učenec je prepričan, da je bil »blitzkrieg« evropska čistilna akcija po drugi svetovni vojni. 40 odstotkov anketirancev pa ni vedelo, kdaj se je končala druga svetovna vojna.

Zato je tako pomembno, da organiziramo kongrese, simpozije, razstave, izpopolnjujemo muzeje in vplivamo, da bi se mlade generacije v šolah seznanile z zgodovino druge svetovne vojne, da ne bi zamenjavale, kdo je bil žrtev in kdo agresor.

Vsega tega ne obnavljamo iz sovraštva do potomcev tistih, ki so nam gorje povzročili, pač pa zato, da bi naša tragedija in tragedija drugih evropskih narodov - žrtev nacizma in fašizma v zgodovinskem spominu in zapisih dobila primerno mesto in da se zgodovine ne bi potvarjalo.

Sedaj, ko živimo skupaj v Evropski Uniji, želimo razvijati prijateljske odnose z vsemi narodi, saj sedanje generacije niso krive za početje prednikov.

Ljudje, ki so preživeli taborišča, izgnanstvo, begunstvo, prisilno delo odhajajo drug za drugim.

Kmalu neposrednih prič te katastrofe ne bo več. In zgodovina bo v boljšem primeru govorila z brezosebnim glasom romantikov, raziskovalcev, zgodovinarjev, v slabem primeru pa z glasom demagogov in ponarejevalcev.

Mnogi narodi pa še doživljajo nasilje, ukrepov za preprečevanje trplenja ljudi pa je premalo.

Želim prijetno druženje in upam, da vam grozote prikazane na razstavi ne bodo zagrenile dneva.

Še enkrat hvala vsem, ki sodelujete pri odprtju današnje razstave.

 

Ivica Žnidaršič, prof.
Predsednica
Društva izgnancev Slovenije 1941 - 145

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/135.html
Informacijski center DIS Informacijski center Društva izgnancev Slovenije 1941–1945 v Ljubljani, Linhartova 13, je odprt za vse obiskovalce vsak prvi ponedeljek od 8. do 12. ure in vsako prvo sredo od 14. do 18. ure,

pa tudi v drugem času ob dogovoru po telefonu
01/434 48 80 ali 051 38 32 32

Izvršni odbor DIS

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/134.html
Končno poročilo Evropa za državljane, Action 4 Končno poročilo

EVROPA ZA DRŽAVLJANE, Action 4

]]>
https://www.eu-eric.eu/sl/news/show/133.html